Citati avtorja Josip Osti

»Ko si daleč / od mene, sem tudi jaz / daleč od sebe.«

»Na nikogaršnji zemlji sanjam življenje in živim sanje.«

»Školjka sem. Pesem / v meni je biser – lep / in hkrati boleč.«

»že slišim veter, / ki igra na piščal iz moje kosti.«

»Napisal sem / tisoč in en haiku. / Še več jih nisem.«

»Morda se pesmi, / ki jih nisem napisal / spomni drug pesnik.«

»Tritirni kalejdoskopsko-mozaični roman, v katerem se prepletajo moje zdravljenje po ugotovitvi neozdravljive rakaste bolezni konec leta 2014, mamin vojni dnevnik iz obleganega Sarajeva v letih 1992–1995 ter spomini, ki so se mi ob tem porajali kot ptiči Frančiška Asiškega.«

»Rad bi brez upanja in obupanja hkrati, z globokim notranjim mirom in veseljem, od zunaj celo neopaznim, pričakal trenutek konca. Sprijaznjen z usodo končnosti in nedokončanosti hkrati, s trenutkom, ko se ne bom spominjal, da ne diham več. Ko postane prostor čas, čas pa prostor in se neločljivo objameta ter hkrati izgineta. Ne očaran in ne odčaran. Pa tudi razočaran ne.«

»Maček ne ve, kaj je vojna, on bi ribo«

»Ampak predvsem je to ljubezenski roman, v katerem je iz pisem razvidna materina ljubezen do mene, moja ljubezen do nje in moja ljubezen do mačka Širaza.«